AAU Glasgang Brücke West | Foto: aau/tinefoto.com

Gastvorträge – izr. prof. dr. Melita Zemljak Jontes

GASTVORTRÄGE – Einladung – Vabilo
Erasmus-Austausch mit der Universität Maribor – Erasmus izmenjava

Referentin – referentka:

izr. prof. dr. Melita Zemljak Jontes
Universität Maribor/Univerza v Mariboru

 

torek, 5. 6. 2018, 10:00–11:30, SR I.0.15
Slovenski knjižni jezik v glasoslovju

Predavanje povzema temeljne značilnosti slovenskega knjižnega jezika kot jezika s celostno fonemsko (in fonološko) podobo. Predstavljena bodo govorila v svoji dejavnosti, glasovi po svoji tvorbi, akustičnih značilnostih in razvrstitvi (tako samoglasniki kot soglasniki), s pomočjo temeljnih jezikoslovnih priročnikov bodo prikazane samoglasniške in soglasniške značilnosti in posebnosti. Predstavljene bodo tudi glasovne premene slovenskega knjižnega jezika, posebej pa bo še sintagmatika fonemov. Delo bo delno zastavljeno delavnično z vajami usvajanja temeljnih teoretično predstavljenih glasoslovnih zakonitosti.

torek, 5. 6. 2018, 12:00–13:30, SR I.0.15
Narečje in usvajanje knjižnega jezika

Narečno je v socialnozvrstnem sistemu slovenskega jezika v normativnih priročnikih postavljeno v dvodelni sistem knjižno – neknjižno, pri čemer lahko izraz neknjižno še vedno izkazuje tudi manjvrednostno konotacijo. V zadnjih dvajsetih letih je kot odgovor na to možno negativno konotacijo nastalo precej razprav, ki neknjižno, torej tudi narečno, postavljajo v enakovreden položaj knjižnemu jeziku, seveda rabljeno okoliščinam primerno. Neknjižno je za večino posameznikov prvi oz. materni jezik, knjižnega jezika se v šolskem sistemu običajno šele priuči. Predavanje bo osvetlilo pomen neknjižnih zvrsti jezika v šolskem sistemu, ki predstavljajo pomembno izhodišče za usvajanje knjižnega jezika.

petek, 8. 6. 2018, 8:30–10:00, SR I.0.15
E-slovenščina : slovenščina – kolikšna razlika?

Slovenščina – na splošno, v šoli kot učni predmet in seveda kot učni jezik – se vseskozi spreminja. Spremembe pogojuje vse bolj prisotno elektronsko komuniciranje, ki je, še posebej za mlade, postalo nepogrešljiv del vsakdanjega komuniciranja. V predavanju bodo predstavljeni temeljni pojmi, ki se nanašajo na(e-)komuniciranje in (e-)sporazumevanje (v slovenskem jeziku) z osvetlitvijo njihove rabe med pripadniki iste (predvsem šolajočih se) generacij in medgeneracijsko. Prikazane bodo izstopajoče podobnosti in razlike v rabi e-slovenščine in slovenščine, predstavljene bodo nekatere e-besedilne vrste in prednosti ter slabosti njihove (upo)rabe, tudi v slovenskem šolskem sistemu.

petek, 8. 6. 2018,11:00–12.30, Raum I.0.07
Instrumentalna fonetika v knjižni in narečni slovenščini

Instrumentalna fonetika je del fonetike oz. glasoslovja, ki kot akustična ali slušna fonetika z vidika slušnosti s posebnimi napravami preučuje zvočno stran jezika od glasu in naglasa do besedila. Začetki instrumentalne fonetike (poimenovane sprva tudi eksperimentalna fonetika) segajo v 19. stoletje in začetek 20. stoletja z izumom različnih naprav, ki so med drugim omogočale (zgolj ali tudi) strojno preučevanje zvoka (spirometer, kimograf, laringoskop, oscilograf, sonograf, korelatograf idr.), še posebej pa se je razmahnilo proti koncu 20. in v začetku 21. stoletja z razširitvijo rabe računalnika in računalniških orodij. Predavanje bo študentom približalo zakonitosti instrumentalne analize glasov v kombinaciji s klasično slušno metodo dela tako slovenskega knjižnega kot narečnega jezika s pomočjo nekaterih prosto dostopnih orodij.

 

Predavanja bodo potekala v slovenščini. Prisrčno dobrodošli!
Die Vorträge werden in slowenischer Sprache gehalten. Herzlich willkommen!

Veranstalter/prireditelj: Institut für Slawistik
Kontakt: Ass.-Prof. Dr. Herta Maurer-Lausegger,
E-Mail: herta.maurer-lausegger [at] aau.at

Download: Gastvorträge dr. Melita Zemljak Jontes